Maja Plaz, predsednica društva SOS telefon
Maja Plaz si kot predsednica društva SOS telefon prizadeva za večjo varnost žensk in otrok. Preberite si intervju, v katerem smo jo izprašali o varnosti v najožjih medosebnih odnosih.
Maja Plaz, predsednica društva SOS telefon
Maja Plaz si kot predsednica društva SOS telefon aktivno prizadeva za večjo varnost žensk in otrok, ki doživljajo nasilje s strani bližnjih. Pri Volvu želimo, da bi se varne in svobodne počutili vsi, zato do 30. junija 200 EUR od kupnine za vsak prodani XC40 namenjamo varni hiši v Ljubljani, ki jo upravlja prav društvo SOS telefon. Z Majo Plaz smo opravili intervju, v katerem smo jo izprašali o varnosti v najožjih medosebnih odnosih in še o čem. Vabljeni k branju!
1. Pri Volvu vstopamo v novo dobo varnosti, ko skušamo razumeti vse potnike v vozilu. Gre tudi sodobna družba v smer večjega medsebojnega razumevanja, zato da bi bili vsi varnejši?
Vsekakor si tudi v Društvu SOS telefon želimo in si zato že skoraj 35 let prizadevamo za varnejšo družbo. Predvsem smo osredotočeni na ženske in otroke, ki so v najožjih medosebnih odnosih največkrat v nevarnosti, da doživijo nasilje s strani bližnjih. Prizadevanja in ozaveščanje o medsebojnem razumevanju in posledično večji varnosti, o človekovih pravicah in o pravici do življenja brez nasilja morajo biti prisotna že od vrtca naprej. Načelno in deklarativno smo kot družba sicer naravnani v smer večjega medsebojnega razumevanja, a ko pride do konkretnih situacij, žal dostikrat prevladajo škodljivi naučeni vzorci, tudi nasilni, ki jih, na žalost, še vedno marsikdo opravičuje. Nikoli ne smemo odnehati v prizadevanjih za večje medsebojno razumevanje in sprejemanje drug drugega, ne glede na naše različnosti. Ko pa gre za ogroženost življenja, ko je naša varnost ogrožena do te mere, da moramo poskrbeti za lastno življenje, je pomembno, da obstajajo izhodi iz nasilja in oblike pomoči, seveda pa tudi zakonski okvir zaščite žrtev.
2. Včasih nevarnost prepoznamo šele, ko trčimo vanjo. Pri Volvu prav zato razvijajo preventivne mehanizme. Kakšni so ti mehanizmi v primeru nasilja nad ženskami – ali obstajajo?
Preventiva je zagotovo eden od odgovorov, da zmanjšamo nevarnost oziroma, ko vanjo trčimo, da jo znamo pravočasno prepoznati in se zavarovati. Začne se že pri našem odzivu na seksistične šale, ki so največkrat na račun žensk, pozorni moramo biti pri preprečevanju utrjevanja stereotipov in predsodkov o žrtvah nasilja, saj še vedno slišimo prepričanja, da si nekatere ženske nasilje zaslužijo, da so nasilje same izzvale. Eden od preventivnih mehanizmov je tudi zavzemanje prepričanja, da je nasilje izbrano vedenje. Ravno tako kot izberemo, ali bomo preveč pritisnili na plin v avtu in ogrožali sebe in druge, izberemo tudi naš odziv v neki situaciji – pomembno je, da je nenasilen.
3. Že dolgo vrsto let pomagate ženskam, ki doživljajo nasilje. Kaj vas motivira, da vztrajate?
Delo v Društvu SOS telefon me izpolnjuje, ker vidim smisel v temu, kar počnem. Zavedam se, da žal prav vsaki žrtvi ne moremo pomagati, vendar dejstvo, da obstajamo in ponujamo programe, tako preventivne kot za okrevanje po preživetem nasilju in za sam fizičen umik pred njim, vsakokrat znova potrdi, da smo lahko opora in pomoč marsikomu, ki ne vidi poti iz nasilja. Veliko zgodb se konča srečno in vsaka od mojih sodelavk, 22 nas je in še skoraj 50 aktivnih prostovoljk, opravlja to delo s srcem in prepričanjem, da lahko premaknemo stvari naprej, za boljšo prihodnost žensk in otrok brez nasilja. Seveda je veliko ovir, vendar pa jih vsakokrat znova prestopamo in delamo naprej, za družbo z manj, če že ne brez, nasilja.
4. Kako pomembna je ženska povezanost in skupno delovanje pri tem, da se njihova varnost v družbi izboljša?
Povezanost nasploh je zelo pomembna, družbe kot celote. Prav je, da se zavedamo, da je nasilje nad ženskami družbeni problem, ki se dotika vseh nas in pušča posledice tako na ženskah, moških, mladostnikih kot na mlajših otrocih. In da smo učinkoviti šele, ko stopimo skupaj, solidarno tako ženske med sabo kot tudi vedno več moških, ki razumejo, da so del rešitve.
5. Kaj ženskam in njihovim otrokom pomeni bivanje v varni hiši? Koliko časa traja, da si povrnejo občutek varnosti?
Ženske, ki bivajo v varni hiši, povedo, da jim ogromno pomeni občutek, da so na varnem in da dobijo strokovno podporo, osebo, ki jim prisluhne in jih spremlja na njihovi poti reševanja težav po odhodu iz nasilnega odnosa. Še več bi jim pomenilo, če bi jih kot družba znali in zmogli zaščititi tako, da jim ne bi bilo treba z otroki zapuščati svojih domov, temveč da bi se večkrat iz skupnega doma umaknil povzročitelj, kar sicer zakonodaja omogoča.
Občutek varnosti se težko povrne, nekatere še po več letih, celo desetletjih, povedo, da se ne počutijo varne, ker so grožnje povzročiteljev pustile tako velik pečat na njihovem doživljanju. Ker so velikokrat izkusile uresničitev napovedanih groženj, težko zaupajo, da se nasilje ne bo ponovilo čez nekaj let, kot maščevanje. Umik v varno hišo je zagotovo dober način kratkotrajne zaščite, kjer ženske in otroci dobijo strokovno podporo za premagovanje travm, dejstvo pa je, da nekdo, ki ni doživel česa podobnega, težko razume, kaj pomeni izguba občutka varnosti v lastnem domu, iz katerega se moraš, da bi zaščitila življenje otrok in sebe, izseliti.
Daj v skupno rabo
