Električni avtomobili v zgodovini družbe Volvo Cars

Hans Hedberg, upravitelj dediščine pri družbi Volvo Cars, stoji pred enim od prvih dveh Volvovih električnih avtomobilov – majhno napravo, ki spominja na kartonsko škatlo na kolesih. Gre za enega od več sto avtomobilov v muzeju Volvo v Arendalu.

Pred leti je opustil hitri tempo kariere avtomobilističnega novinarja in prevzel vlogo upravitelja dediščine za Volvo Cars Heritage.

»Sem del ekipe za blagovno znamko in skrbim, da naše temeljne vrednote prenesemo v električno prihodnost,« pravi Hans. »Imamo 95-letno tradicijo izdelovanja avtomobilov in smo postali del švedske kulture. Zaradi tega smo edinstveni na način, o katerem lahko številni izzivalci le sanjajo.«

»Švedi zlahka vzamemo Volvo za nekaj samoumevnega,« nadaljuje Hans. »Zlasti jaz, ki sem se rodil in odraščal na tem območju, blizu podjetja Volvo Cars. Toda zdaj, ko sem veliko prepotoval in preizkusil skoraj vsa vozila, sem pridobil vpogled od zunaj. Volvo je znamka, na katero sem ponosen.«

Volvov Elbil (električni avtomobil v švedščini) leta 1976 je delno financirala družba Televerket (švedsko telekomunikacijsko podjetje). V tistem času so avtomobilska podjetja razpravljala o vbrizgavanju, katalizatorjih in turbopolnilnikih. Kljub nacionalni razpravi o električnih avtomobilih in zgodnjemu razvoju čistih električnih vozil v podjetju, ki se je takrat imenovalo Volvo Personvagnar, je bilo zanimanje javnosti majhno.

Električni avtomobili so veljali za počasne, težke in okorne za polnjenje – v primerjavi z vozili z motorji z notranjim zgorevanjem, ki so postajali vse bolj učinkoviti in manj škodljivi za okolje, jih takrat niso jemali resno. To je bila škoda, saj sta oba prva Volvova popolnoma električna službena avtomobila izpolnjevala svoji nalogi: vožnja na krajših razdaljah za dostavo pošte in pomoč osebju družbe Televerket v Göteborgu, brez ustvarjanja emisij.

V sporočilu za javnost iz jeseni 1976 je bil poudarjen pomen polnjenja Elbila s podnebno nevtralno električno energijo. Dvanajst šestvoltnih baterij je omogočalo doseg vozila do 50 kilometrov ali dve uri vožnje. Iz dokumentacije iz osemdesetih in zgodnjih devetdesetih let je razvidno, da so bile prednosti električnih avtomobilov in tudi izzivi enaki kot danes. Veljali so za okolju prijaznejše, tišje, cenejše za vzdrževanje in z daljšo življenjsko dobo. Izziv je predstavljala baterija.

Razkošen konceptni avtomobil

Leta 1992 je Volvo Cars na avtomobilskem salonu v Parizu razstavil luksuzni konceptni avtomobil ECC. Čeprav je bila njegova hibridna rešitev v obliki elektromotorja in plinske turbine impresivna, je bila največ pozornosti deležna njegova zasnova, ki je nakazovala prihajajoči model S80.

Če se ozremo nazaj, je leto 1995 z vidika elektrifikacije prineslo bolj zanimiv razvoj. To je bilo leto, ko je Volvo Cars predstavil prototip, ki je temeljil na inovativnem modelu 850, predstavljenem štiri leta prej. Volvo 850 s pogonom na sprednja kolesa in stranskimi zračnimi blazinami je bil edinstven ter predstavljen kot »najvarnejši avtomobil na svetu«.

Hans pojasnjuje, da je bil Volvo 850 takrat najpomembnejše švedsko vlaganje v industriji, ki je vključevalo tudi električno rešitev.Hibrid pred svojim časom

Prototipni avtomobil HEV 98 je bil polnilni hibrid, ki je deloval večinoma na enak način, kot sodobni polnilni hibridni avtomobili, tako s polnilnim električnim motorjem kot s standardnim motorjem z notranjim zgorevanjem. Razvit je bil, da bi izpolnil načrtovano ameriško zakonsko zahtevo, ki na koncu ni bila nikoli uveljavljena.

»Po mojem mnenju je HEV 98 fascinanten,« pravi Hans. »Z dosegom baterije 85 kilometrov, skupnim dosegom približno 400 kilometrov in zmogljivim paketom baterij je bil za tisti čas preprosto prezgoden in predober. Tudi dejanski prototip je popolnoma vozen. Tako kot številni naši konceptni avtomobili je tudi ta pri testiranju prevozil več sto kilometrov.«

Toda ravno v času, ko je bil polnilni hibrid v celoti razvit, se je Volvo Cars odločil, da ne bo več vlagal v električne in hibridne avtomobile. V tistem času so v avtomobilski industriji bolj kot o porabi goriva in trajnosti razpravljali o zmogljivosti.

Službeni avtomobil Volvo C30

Volvo Cars je še naprej eksperimentiral. Leta 2001 je bila rešitev ISG predstavljena kot integriran zagonski generator, ki je polnil 42-voltno baterijo in je bil predhodnik današnjih hibridov. Leta 2011 je bilo predstavljeno naslednje poglavje, ko je bila razvita manjša serija popolnoma električnih vozil Volvo C30 za voznike službenih vozil v podjetjih in vladi, ki jo je delno financirala agencija za energijo »Energimyndigheten«. Avtomobili so se polnili prek stenskih vtičnic, njihov doseg pa je bil približno 150 kilometrov.

»Volvo C30 Electric dokazuje, da smo imeli jasno strategijo elektrifikacije že pred več kot desetimi leti,« pojasnjuje Hans. »Avtomobili so bili vse bolj zanimivi, vendar smo bili še nekoliko prezgodnji. Splošna razprava je potekala o okolju prijaznih avtomobilih na bencin in etanol, dizelskih motorjih z nizkimi izpusti ogljikovega dioksida in varčno prirejenih bencinskih motorjih.«

»Vsi, ki so vozili C30 Electric, vedo, kako dober avtomobil je,« nadaljuje Hans. »Preprost, hiter in s praktičnimi rešitvami za ogrevanje notranjosti. C30 Electric je bil tako slaven, da smo nekaj let pozneje razvili še eno serijo. Še danes so ti avtomobili standarden pojav na parkirišču za zaposlene v podjetju Volvo Torslanda.«

Električni avtomobili kot del rešitve

Hans ponovno stoji pred avtomobilom Elbil 1976. Projekt je bil razvit po konferenci Združenih narodov o varstvu okolja leta 1972, na kateri je takratni direktor družbe Volvo Cars Pehr G Gyllenhammar izrekel znamenite

besede: »Kot proizvajalec avtomobilov smo del težave, zato moramo biti tudi del rešitve.«

»Kdo si dandanes ne želi majhnega, elegantnega mestnega avtomobila na električni pogon?« se sprašuje Hans. »Danes si kupci avtomobilov želijo vozila, ki so izdelana trajnosten način in se tako tudi polnijo. Z drugimi besedami, prišel je čas za Elbil 1976. Pogled družbe Volvo Cars na trajnostno proizvodnjo varnih avtomobilov, pri katerih so ljudje vedno na prvem mestu, še nikoli ni bil tako aktualen.

Zato še nikoli ni bilo tako vznemirljivo kot danes sodelovati z zgodovino in prihodnostjo družbe Volvo Cars«.